Slovenski gostinec s poznanstvi v vladi naj bi trpinčil filipinske delavce

V oddaji Tarča so sinoči razkrili zgodbo o sumu trgovine z ljudmi. Kobariški hotelir Aleš Hvala naj bi izkoriščal delavce, ki so pred dvema letoma k njemu prišli s Filipinov. Pogodba je predvidevala pomoč v kuhinji za plačilo okoli 1.200 evrov bruto (takratna minimalna plača), a naj bi delavci realno delali v zelo slabih pogojih.

Štiri delavce naj bi Hvala ‘preprodal’ drugemu gostincu, lastniku portoroškega gostišča Ribič Damirju Pribcu, od katerega so lani pobegnili in pridobili tudi uradni status žrtve trgovine z ljudmi, so poročali.

Kot izhaja iz zapisnika s sestanka različnih državnih organov in nevladnih organizacij o tej zadevi, ki ga je pridobila Tarča, naj bi bili prisotni vsi elementi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. “Novačenje, transport, pretirano delo, prisila, odvzeti potni listi, izolacija, grožnje, nadzor in kontrola, nič prostih dni, nemogoče koriščenje bolniškega staleža – delati tudi v tem primeru, čezmerno delo, nizko plačilo, goljufija glede dejanskih ur, zavajanje, prenos delavcev na drugo podjetje – manipulacija, manipulacija glede denarja, suženjski odnos in seveda izkoriščanje delovne sile,” novinarji citirajo dokument.

Hvala in Pribac zanikata kakršne koli nepravilnosti.

Pobeg in prijava na policijo

Štirje delavci, ki so delali v portoroški gostilni, so na koncu pobegnili ponoči, pred kampom Lucija pa jih je čakal Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, ki jih je odpeljal na kranjsko policijsko upravo, da so podali ovadbe zaradi suma kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Koga so ovadili, ni jasno.

Policija naj bi bila seznanjena tudi s sumom, da naj bi – kot poroča Tarča – Hvala s spornim dokumentom prepričal eno od uradnic tolminske upravne enote, da je odjavila dovoljenje za prebivanje enemu od filipinskih delavcev, ki za to ni vedel. Nevede naj bi podpisal dokument, da soglaša z odjavo; ko je začel delati pri novem delodajalcu, pa je ugotovil, da v Sloveniji prebiva nezakonito. 

Je vedel, da je v preiskavi?

Hvala, ki naj bi bil v policijski preiskavi, je brat vodje kabineta notranjega ministra Boštjana Poklukarja Nataše Hvala Ivančič. Za Tarčo je potrdil, da pozna tako Poklukarja kot tudi brata Senada in Seada Jušića; prvi je bil do začetka tega leta direktor policije, drugi je načelnik policijske postaje Nova Gorica.

Informacija o poznanstvih je morda pomembna, ker naj bi se Hvala, po tem, ko je tudi uslužbenec ministrstva za zunanje zadeve policiji naznanil sume nepravilnosti, oglasil na zunanjem ministrstvu in poizvedoval, kdo ga je prijavil.

Kot je poročala Tarča, to vzbuja sum, ali je bil seznanjen s tem, da zoper njega teče preiskava. Tovrstno odtekanje informacij bi bilo problem, saj naj bi policisti Hvali tudi prisluškovali, zato za preiskavo ne bi smel vedeti. Boštjan Poklukar in Nataša Hvala Ivančič trdita, da za preiskavo nista vedela, Senad Jušić, ki je zdaj svetovalec direktorja policije, pa je dejal, da Hvala od njega ni zahteval uslug ali informacij. Načelnik policijske postaje Nova Gorica Sead Jušić zadeve ni želel komentirati, zadeva zoper Hvalo je v predkazenskem postopku.

Tudi Hvala je za Tarčo zanikal, da bi bil obveščen o kakšni preiskavi zoper njega, poudaril je, da se je še marca letos udeležil gospodarske delegacije v Manili. “Bil je del delegacije gospodarske zbornice in javne agencije Spirit. Za to je prejel celo javni denar iz podjetniškega sklada,” poroča Tarča.

Preiskava policijske uprave Nova Gorica je v predkazenskem postopku. 

Rdeča luč za zaposlovanje tujih delavcev

Inšpektorji so pri podjetjih Hvale in Pribca opravili več nadzorov, a niso ugotovili hujših kršitev. V odločbi iz januarja letos so mu namesto denarnih kazni izrekli samo opomine, poroča Tarča. Vodja inšpektorata Katja Čoh-Kragolnik je v Tarči povedala, da so postopki kompleksni in še tečejo, tako ona kot minister za delo Luka Mesec pa sta večkrat poudarila, da inšpektorat ni policija.

Podobno je dejala vršilka dolžnosti direktorice zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc. Zavod je sicer Hvali nehal izdajati soglasja za delo tujcev. Ugotovili so namreč, da je število vlog ves čas veliko, kar pa se ne odraža na strukturi zaposlenih, je v oddaji na RTV Slovenija dejala Barbo Škerbinc.

Filipinska država je po objavi na spletni strani sodeč delavcem, ki so bili žrtev trgovine z ljudmi, izplačala odškodnine.